Besede so kot hrana. Besede v pesmih in zgodbah so hrana. Niso hrana za telo, nihče si z njimi ne bo napolnil želodca, a so hrana za duha in dušo. Kadar je človek lačen in žejen, se mu stisne želodec, osušijo se mu usta. Išče, kje bi lahko dobil vsaj kos kruha, skodelico riža, koruze, kakšno ribo ali banano. Bolj ko je lačen, bolj se mu oži pogled, ne vidi več drugega kot par grižljajev, ki bi ga nasitili.

Lakota po besedah se ne kaže tako. Kaže se kot malodušnost, kot brezbrižnost, kot arogantnost. Ljudje, ki jih tare ta lakota, se ne zavedajo, da je njihova duša premražena, ne zavedajo se, da hodijo mimo sebe, pa se ne vidijo. Del sveta jim odteka, ne da bi ga sploh kdaj opazili. To lakoto potešijo pesmi in jo potešijo zgodbe.

Tudi na naši šoli smo začeli tešiti lakoto z Jurčičevo bralno značko, katere uradni pričetek smo obeležili v petek, 17. septembra. Na ta dan se je rodil in tudi umrl naš znani mladinski pisatelj France Bevk, ki je dejal, da je »dobra knjiga zlata knjiga«. To je dan, ko številni osnovnošolci, tako v Sloveniji kot tudi v zamejstvu in izseljenstvu, začnejo svoje popotovanje v svet branja. Vsako leto se v to dejavnosti vključi veliko število bralcev, med njimi pa so tudi naši učenci. V šolski avli smo v dopoldanskem času pripravili kratek program, s katerim smo učence opomnili, da ne smemo nikoli ostati lačni dobrih zgodb ali pesmi.

Drage bralke in bralci, bodite kakor ptičke. Razprite peruti in poletite v svet branja, kjer je vse drugače. Tam vas čakajo dogodivščine, ki vam jih ne more vzeti nihče. Naj se Bralna značka 2021/2022 prične!