V soboto 20. januarja 2018 so se planinci naše šole podali v megleno jutro. Pot jih je vodila do Štajerske, natančneje v mesto Laško. Vsi ga seveda poznate po pivovarni, a oni so se podali na njegovo hišno goro Hum.Najprej je sledil krajši vzpon do srednjeveškega gradu Tabor, kjer so imeli prvo malico. Grad s svojo lokacijo bdi nas samim mestom in ponuja čudovit razgled. Vidite ga lahko že iz ceste, če se peljete mimo Laškega. V tem času jih je še obdajala megla, zato si gradu niso ogledali. Sledil je dokaj strm vzpon skozi gozd, kjer so njihov korak zelo hitro obsijali prvi sončni žarki. Sonce jih je spremljalo ves preostanek dneva, tako da si lepšega vremena skoraj ne bi mogli želeti. Ob poti so jih spremljali znanilci pomladi, trobentice in telohi. Proti vrhu so se preizkusili tudi v motoričnih sposobnostih s hojo po skalah s pomočjo jeklenice. Po krajših postankih na razglednih točkah so le prispeli na vrh ter zasluženo malico. Na vetrnici so si ogledali daljne in bližnje vrhove ter se orientirali proti domačemu Šentvidu. Gre za čudovito razgledno točko od koder se razgled širi na vse strani neba, pod seboj pa ponuja krasno ptičjo perspektivo na mesto Laško. Odpravili so se še na eno razgledno točko, nato pa sestopili nazaj v dolino. Tokrat jih je grad Tabor že pričakal obsijan s soncem, da so si ga lahko ogledali. Sledilo je »martinčkanje«, smeh in igra. Sicer se niso naužili dobrot priznane restavracije Pavus, ki »kraljuje« na tem gradu, a imeli so priložnost poklepetati s šefom. Ker so njihovi jezički povedali že kakšno besedo preveč, so se raje poslovili.
Sledila je vožnja do obljubljenega presenečenja, ki pa je tokrat splavalo po vodi. Na žalost jim dostop z avtobusom tega ni omogočil. Ogledali bi si slap Lahomnice, ki se skriva v kanjonu s slikovitimi pečinami v zaselku Tevče. Gre za umikajoči se slap, ki je nastal na stiku dveh različno mehansko odpornih kamnin. Upam, da vam starši omogočijo njegov ogled, ker je res čudovit in neobljuden.
Na poti domov so si ogledali še srednjeveški grad v Sevnici s krasnim parkom, pojedli preostanek dobrot iz nahrbtnika ter se podali proti domu. Vožnjo so si popestrili s pripovedovanjem vicev in tako izlet zaključili nasmejanih obrazov. Čestitke vsem planincem, ki so dokazali, da dobra volja prežene še tako veliko razočaranje.
