Igra z vrvico spada med igre potrpežljivosti. Poznajo jo ljudje iz vseh kulturnih okolij. Igralci z vrvico lahko preproste like tekoče spreminjajo v cela zaporedja zapletenih figur (stolp, padalo, skodelica, mreža…), pri čemer si pomagajo ne le z rokami, temveč tudi z zobmi, komolcem… ali pa jim lahko lik sname nekdo drug in jim ga spet natakne na prste.« (knjiga Igre sveta Frederica V. Grunfelda, DZS, 1993)
Prstne igre z vrvico so čudovita priložnost za današnje otroke, da vadijo smiselna gibanja, raziskovanje prostora, druženje z drugimi in uresničujejo svoja ustvarjalne ideje… Igralci med igro lahko pripovedujejo tudi zgodbe in pesmi.
Prstne igre z vrvico so lahko še posebej koristne pri učenju koncepta kot so “levi in desni«, “gor in dol”. Pozitivne lastnosti te igre z vrvico so: krepitev zapestja in loka dlani ter krepitev prstov…
»Igra je zares prastara in naj bi jo uporabljali že neolitski ljudje. Vzorec, ki nastane ob prepletanju vrvice, naj bi imel posebno moč, energijo, ki se jo da s točno določenim namenom celo uporabiti v različnih ritualih«, pravi magister Igor Cvetko, muzikolog, kustos v Slovenskem etnografskem muzeju in avtor knjige Slovenske otroške prstne igre (Didakta, 1996).
Mojca Bohinec
